Veleposlaništvo RS Washington /Obrambni ataše /NATO /

Nato (North Atlantic Treaty Organization - Organizacija severnoatlantske pogodbe) je zveza šestindvajsetih držav Evrope in Severne Amerike.

Natov osnovni cilj je varovati svobodo in varnost vseh članic s političnimi in vojaškimi sredstvi ter v skladu s Severnoatlantsko pogodbo in Ustanovno listino Združenih narodov. Vse od svojega nastanka si je zavezništvo prizadevalo za pravično in trajno miroljubno ureditev v Evropi, ki bi temeljila na skupnih vrednotah demokracije, človekovih pravic in vladavine prava.

Osnovni cilji Nata so opravljanje naslednjih temeljnih nalog:

*       Varnost: Zagotoviti stabilno evroatlantsko varnostno okolje, ki temelji na rasti demokratičnih institucij in na zavezanosti mirnemu reševanju sporov.

*       Posvetovanje: Delovati, v skladu s 4. členom Washingtonske pogodbe, kot osnovni čezatlantski forum za posvetovanja zaveznic o vseh vprašanjih, ki vplivajo na njihove življenjske interese, vključno z morebitnimi dogodki, ki predstavljajo tveganje za varnost posamezne članice, ter za ustrezno usklajevanje prizadevanj na področjih skupnega interesa.

*       Odvračanje in obramba: Odvračati in se braniti pred vsako grožnjo agresije zoper katero koli državo članico Nata, kot predvidevata 5. in 6. člen Washingtonske pogodbe.

*       Obvladovanje kriznih razmer: Biti pripravljen, za vsak primer posebej in na podlagi konsenza, v skladu s 7. členom Washingtonske pogodbe prispevati k učinkovitemu preprečevanju konfliktov ter k aktivnemu vključevanju v obvladovanje kriznih razmer, vključno z operacijami za odzivanje na krizne razmere.

Partnerstvo: Spodbujati široko partnerstvo, sodelovanje in dialog z drugimi državami na evroatlantskem območju z namenom izboljšanja preglednosti, vzajemnega zaupanja in sposobnosti za skupno ukrepanje z zavezništvom.

Naloga Nato od ustanovitve l. 1949 do danes je kolektivna obramba članic, sama organizacija pa se je spreminjala v skladu z interesi in potrebami držav zaveznic, pa tudi glede na oblike groženj. Po koncu hladne vojne je nevarnost splošne vojne v Evropi praktično izginila, pojavile so se nove oblike groženj, kot so medetnični konflikti, politična in gospodarska nestabilnost, širjenje jedrskega, biološkega in kemičnega orožja ter terorizem. Širitev kroga nalog na omenjena področja zahteva prilagoditev in krepitev zmogljivosti. Na vrhu Nata v Pragi leta 2002 je bila posebna pozornost namenjena izboljšanju zmogljivosti (»Prague Capabilities Commitment – PCC«) in reformi poveljniške strukture. Vrh v Pragi je bil za Slovenijo izjemno pomemben, saj ji je prinesel vabilo za priključitev v Zavezništvo.

Vrha Nata v Istanbulu junija 2004 se je Slovenija prvič udeležila kot polnopravna članica Zavezništva. Vrh je prinesel konsolidacijo zavez, sprejetih na Vrhu Nata v Pragi, in sicer nadaljnje preoblikovanje vojaških zmogljivosti ter njihovo prilagajanje novim varnostnim izzivom. 

Vrh ni prinesel novih vabil, poudarjeno pa je bilo ohranjanje politike odprtih vrat Nata. Na Vrhu je bil obravnavan prevzem SFOR s strani EU (decembra 2004), sprejeta je bila strategija večjega angažiranja Nata v Afganistanu, sprejet je bil paket ukrepov obrambe pred terorizmom, kakor tudi politika Nato do boja proti trgovini z ljudmi. Prav tako je bil poseben zagon dan sodelovanju z državami Sredozemskega dialoga ter sprejeta nova pobuda o sodelovanju Nata z državami širšega Bližnjega vzhoda v t.i. Istanbulski pobudi o sodelovanju. Na Vrhu je bilo sklenjeno okrepljeno sodelovanje z Evropsko unijo, evropskimi državami, vključno z Rusijo, Ukrajino ter državami Centralne Azije in Kavkaza.

Naslednji vrh Nata je potekal novembra 2006 v Rigi. Predsedniki držav ali vlad so podprli prizadevanja za nadaljnji razvoj zmogljivosti Afganistanske nacionalne armade.  Glede Kosova so govorili o Natovi prisotnosti po zaključku pogajanj o statusu Kosova ter poudarili pomen sodelovanja z drugimi mednarodnimi organizacijami, predvsem OZN in EU, pri obnovi Kosova ter izgradnji demokratičnega sistema.

Vrh je prinesel potrditev nadaljevanja politike odprtih vrat Zavezništva v skladu z 10. členom Severno-atlantske pogodbe. Kandidatkam za članstvo v Natu Makedoniji, Hrvaški in Albaniji je bilo dano jasno sporočilo, da bodo leta 2008 povabljene med polnopravne članice, če bodo do tedaj izpolnile vse pogoje. Predsedniki so v Partnerstvo za mir povabili Bosno in Hercegovino, Črno goro in Srbijo.

Voditelji držav članic Nata so slovesno razglasili polno operativno zmogljivost Natovih sil za hitro posredovanje (Nato Response Force - NRF) ter sprejeli odločitev o javni objavi Celostnih političnih usmeritev (Comprehensive Political Guidance - CPG), ki ocenjujejo razvoj strateškega okolja Nata v naslednjih 15 letih in njegove vplive na Zavezništvo ter na razvoj zahtevanih zmogljivosti zavezništva za učinkovito zaščito članic Nata.

Vrh Nata aprila 2008 v Bukarešti je vsebinskem smislu na številnih področjih predstavljal politično in operativno nadgradnjo vrha iz Rige oziroma njegovo kontinuiteto, predvsem na področju Natovega soočanja s sodobnimi varnostnimi izzivi.

Na vrhu sta prejeli vabilo za vstop v Nato Albanija in Hrvaška. Makedonija vabila ni prejela zaradi nasprotovanja ene od članic, ki je zahtevala, da se pred vstopom v Makedonijo uredi spor o imenu.

Bosna in Hercegovina ter Črna gora sta bili povabljeni, da začneta z Intenziviranim dialogom, kar bo brez dvoma pripomoglo h krepitvi regionalne stabilnosti. Na vrhu sta dobili Ukrajina in Gruzija zelo jasno politično sporočilo o možnosti članstva v Natu. Vrh je prinesel potrditev nadaljnje zavezanosti Nata operacijama na Kosovu in Afganistanu ter podporo krepitvi aktivnostim Zavezništva na področju partnerstev in varnostnih izzivov 21. stoletja (boj proti terorizmu, energetska varnost, kibernetska obramba, nadzor nad oborožitvijo).

Več: http://www.nato.int