Veleposlaništvo RS Washington /Slovenska skupnost v ZDA /

Slovenska skupnost v ZDA

Že pred ustanovitvijo ZDA so bili prvi slovenski priseljenci katoliški misionarji, med njimi raziskovalec južnih delov Kalifornije in Arizone Marko Anton Kappus (umrl l. 1717 v Arivechi, Mehika) in domnevno manjša skupina protestantov, ki so v 30. letih 18. stoletja ustanovili naselbino Ebenezer (Georgia). Tudi v osvobodilni armadi Georgea Washingtona zasledimo vojake s slovenskimi priimki, kot so Gorshe, Vavtar, Vertnar, Cherne in Vidmar. S prihodom katoliškega misijonarja Friderika Baraga (umrl l. 1868 v Marquettu, Michigan) na območje Velikih jezer (1830) se šele začne doba večjega priseljevanja slovenskih katoliških misijonarjev, ki so delovali med Indijanci in evropskimi priseljenci. Do začetka množičnega priseljevanja Slovencev v 90. letih 19. stoletja so prihajali v ZDA posamezniki, med njimi l. 1849 politični begunec iz Avstrije duhovnik in filozof Anton Füster in intelektualec Anton Čižman, ki je v letih 1852-56 potoval po Ameriki in predaval na univerzi Alabame v Montgomeryju. Oba sta se vrnila v domovino. Sočasno so prihajali posamezni potujoči trgovci, iskalci zlata, rudarji, agrarni delavci in po l. 1865 so v Minnesoto prihajali slovenski kmetje in ustanovili prve slovenske naselbine v ZDA (v okrajih Brockway in Albany). Mnogi potujoči trgovci so postali bogati poslovneži v St. Louisu (Missouri), Chicagu (Illinois) in Cincinnatiju (Ohio). Ohranjena izseljenska pisma ter tiskani in arhivski viri nam dokazujejo, da so se ti prvi priseljenci dobro vključevali v ameriško družbo. Neizmerna prostranstva Amerike, svoboda duha in gospodarskih možnosti so jih navduševali, rojake v domovini pa so opozarjali na trdost življenja in dela, ki pa je le nudilo višji standard kot doma.

Množično priseljevanje Slovencev po l. 1890 je zaustavila šele omejitvena priseljenska zakonodaja ZDA z uvedba kvotnega sistema l. 1924. Po ocenah se je v tem času priselilo v ZDA več kot 250.000 Slovencev. Pred očmi moramo imeti, da je l. 1910 v Avstriji živelo samo 1,250.000 Slovencev. Po ljudskem štetju v ZDA (1910) se je za slovenski materin jezik odločilo 123.631 oseb rojenih na Slovenskem in 59.800 oseb, rojenih v ZDA. Živeli so predvsem v državah New York, Pennsylvanija, Ohio, Illinois, Michigan, Minnesota, Montana in Colorado. Zaposleni so bili največ v rudnikih, premogovnikih, jeklarnah in železarnah, v manjšem številu tudi v kmetijstvu in storitvenih dejavnostih. Mnogi so postali trgovci, gostilničarji in tudi poslovnež, kot npr. bankir in potovalni agent Frank Sakser v New Yorku. Slovenci so ustanavljali lastne župnije, kulturna društva, podporne organizacije, časopise itd. Prvi slovenski časopis v ZDA je bil 'Amerikanski Slovenec', ki je začel izhajati v Chicagu l. 1891. To je bil čas tesnih stikov med slovenskim in ameriškim prostorom, ki so ga omogočili časopisi, izseljenska pisma in osebni stiki. Če ponovim besede Viljema Rohrmana, vodje kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu (Slovenija), so otroci v tem času bolj poznali New York in Chicago kot pa mnoga mesta v Avstriji, v okviru katere so Slovenci živeli do leta 1918.

Slovenski priseljenci in njihovi potomci so se kot ameriški vojaki bojevali med prvo in drugo svetovno vojno. Marsikaterega ameriškega pilota, ki je bil med drugi svetovno vojno sestreljen nad od Nemcev okupirano Slovenijo, pa so rešili slovenski partizani.

Po l. 1947 je prišlo v ZDA manjše število političnih emigrantov. Sodobno priseljevanje v ZDA je del t. i. bega možganov, zlasti iz znanstvenih, umetniških in kulturnih krogov. Leta 1990 se je samo 124.437 oseb na vprašanje o etničnem izvoru izjavilo za slovensko predništvo, tj. komaj 0,05 odstotkov celotnega prebivalstva Združenih držav. Med njimi je le 87.500 oseb navedlo slovenski rod kot prvenstveni. Večina od njih (85,8%) ima ameriško državljanstvo. Če so se priseljenci srečali s številnimi težavami pri vključevanju v ameriško družbo zaradi neznanja jezika, novega socialnega in kulturnega prostora itd., so njihovi otroci in vnuki brez večjih težav sprejemali ameriški način življenja. Vedno več jih je študiralo in mnogi so postali pomembni in uspešni gospodarstveniki, znanstveniki, kulturniki, umetniki, vojaki, politiki itd. (glej: Who's Who of Slovene Descent in the United States, New York 1995, Joseph Velikonja in Rado L. Lencek.)