Veleposlaništvo RS Washington /Novice /
09.12.2010  

Članek zunanjih ministrov Zelene skupine: O vidnih podnebnih spremembah in nevidni vodi

O vidnih podnebnih spremembah in nevidni vodi


Ob začetku konference o podnebnih spremembah v Cancúnu želijo zunanji ministri Zelene skupine poudariti povezanost med podnebnimi spremembami in vodo ter pomen boljšega gospodarjenja z vodo za uspešno obravnavanje posledic podnebnih sprememb.

 

Pred letom dni je bila pozornost svetovne javnosti usmerjena k podnebnemu vrhu v Koebenhavnu. Pričakovala je, da bodo voditelji uspeli doseči celovit globalni podnebni sporazum. Čeprav koebenhavnska konferenca ni izpolnila velikih pričakovanj, je vendarle zagotovila politični okvir za pogajanja, ki so potekala skozi letošnje leto. Po predvidevanjih bo v Cancúnu sprejetih nekaj pomembnih odločitev, ki bodo utrle pot dogovoru o podnebnem režimu po letu 2012. 

 

Podnebne spremembe največkrat enačimo z globalnim segrevanjem, pa vendar se  najmočneje odražajo v spremembah naravnega vodnega cikla. Kot navaja Medvladni panel za podnebne spremembe, je voda osnovni medij, prek katerega bodo ljudje in okolje najbolj občutili podnebne spremembe. Le-te vplivajo na vzorce padavin; podaljšujejo se sušna obdobja in zmanjšuje vlažnost zemlje, kar lahko povzroči nepovratno degradacijo tal in širjenje puščav. Pogostejši so tudi ekstremni vremenski pojavi in naravne nesreče, povezane z vodo, kot so poplave in zemeljski plazovi. Dodaten razlog za zaskrbljenost je vpliv podnebnih sprememb na oceane. Na kratko povedano, vodne spremembe so podnebne spremembe v malem.

 

Voda je nujna za preživetje in zdravje živih bitij, za ohranitev naravnih ekosistemov ter gospodarski in družbeni razvoj. Zato je nujno, da se dostop do zdrave pitne vode in oskrbe s sanitacijo prizna tudi kot človekova pravica. Čeprav je voda obnovljiv naravni vir, je hkrati omejen. Manj kot 3 odstotke zalog vode na Zemlji je sladkovodnih. Poleg tega so vodni viri na zemlji neenakomerno porazdeljeni, kot nazorno prikazujejo razmere v državah Zelene skupine. Kostarika, Islandija in Slovenija imajo obilo vodnih virov, medtem ko se Zelenortski otoki in Združeni arabski emirati soočajo z velikim pomanjkanjem vode, Singapur pa ima kljub obilnim padavinam omejene površine za zadrževanje vode.

 

Na svetu je le malo stvari, ki so dragocenejše od varne in zadostne oskrbe z vodo. Žal so po napovedih Združenih narodov obeti za prihodnost mračni: do leta 2025 se bo s hudim s pomanjkanjem vode predvidoma soočalo več kot 2,8 milijarde ljudi. Naraščajoče pomanjkanje vode seveda ni le posledica podnebnih sprememb, ampak tudi drugih človeških dejavnikov, kot sta naraščanje števila prebivalcev in povečana gospodarska rast. Hkrati se razpoložljivi vodni viri zmanjšujejo zaradi onesnaževanja in propadanja sladkovodnih ekosistemov ter zaradi nenadzorovane urbanizacije in spremenjene rabe tal.
 
Razumevanje odnosa med vodo in podnebjem je ključnega pomena za učinkovito prilagajanje na te izzive. Podnebne spremembe bodo najbolj prizadele države in skupnosti, ki jim že sedaj primanjkuje vode. Ranljivost ni pogojena le z gospodarskimi  ali regionalnimi razlikami, kakršen je razkorak med severom in jugom. Družbena vzdržljivost je le drug izraz za neskončno človeško domišljijo in ustvarjalnost, ki je razvila namakalne sisteme in politike vodne učinkovitosti.

 

Voda je pomembna tudi za blaženje podnebnih sprememb. Kot čist energetski vir vodna energija lahko nadomesti fosilna goriva pri pridobivanju električne energije in tako pripomore k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Podobno kot gozdovi tudi vodni ekosistemi, še posebej mokrišča, delujejo kot pomemben ponor ogljika.

 

Kljub temu se včasih zdi, da podnebna pogajanja zanemarjajo pomen vode. Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja v kontekstu prilagajanja na podnebne spremembe upravljanje z vodo omenja le enkrat. Podobno se tudi Akcijski načrt z Balija le posredno dotakne pomena upravljanja z vodo. Voda je bila izpuščena tudi v dogovoru iz Koebenhavna.

 

Voda tradicionalno ljudi zbližuje, spodbuja dialog in spravo ter prispeva k razvoju skupnosti. Čeprav je nujno, da v podnebnih pogajanjih namenimo več pozornosti kompleksni povezavi med vodo in podnebnimi spremembami, se naša prizadevanja ne smejo končati za pogajalsko mizo. Preteklost in sedanjost, lokalna in globalna raven so neločljivo prepleteni. Upravljanje z vodo mora biti v središču podnebnih prizadevanj, s spodbujanjem držav, da sprejmejo ambiciozne ukrepe za izboljšanje ohranjanja vode in gospodarjenja z njo. Boljše gospodarjenje z vodo je treba v celoti vključiti v nacionalne načrte za prilagajanje na podnebne spremembe. Ukrepati je treba tudi na regionalni ravni; regionalne strategije imajo politični, gospodarski in okoljski pomen, zlasti v čezmejnih porečjih. 

 

Čeprav je voda na dnevnem redu mednarodne skupnosti, je zaradi svoje kompleksnosti pogosto nevidna. Naša skupna odgovornost je, da jo napravimo vidnejšo. Forumi, kot je Visoki panel generalnega sekretarja ZN o globalni trajnosti, imajo lahko pri tem pomembno vlogo. Toda že sama podnebna pogajanja lahko prav tako pripomorejo k poudarjanju priložnosti, ki jih prinaša boljše gospodarjenje z vodo. Ob začetku podnebne konference v Cancúnu želi Zelena skupina poudariti pomen vode, ki povezuje gospodarski razvoj in okoljsko trajnost. Z vodo so prežeta vsa področja človekovega razvoja, zato ima osrednje mesto v boju proti podnebnim spremembam.


Jose Brito, minister za zunanje zadeve, Zelenortski otoki
René Castro Salazar, minister za zunanje in verske zadeve, Kostarika
Ossur Skarpheðinsson, minister za zunanje zadeve in zunanjo trgovino, Islandija
George Yeo, minister za zunanje zadeve, Singapur
Samuel Žbogar, minister za zunanje zadeve, Slovenija
Njegovo visočanstvo šejk Abdulah Bin Zajed Al Nahjan, minister za zunanje zadeve, Združeni arabski emirati